Moram imeti zagotovljena sredstva za preživljanje, stanovanje, izkazati interes, zakaj tu v državi želim bivati, torej imeti zaposlitev ali kakšen drug utemeljen razlog, ki jih je zakon o tujcih kot neka sodobna tujska zakonodaja seveda predpisoval - v nadaljevanju seveda je bil ta rok 3 leta neprekinjenega prebivanja.
Ko sem morala torej dokazovati ta dejstva, sem morala dokazati tudi svojo istovetnost in predložiti potno listino države, katere državljanka sem, kar je pomenilo, da sem morala v teh razmerah, ki so bile takrat v Jugoslaviji - točno vemo, vojne razmere -, pridobiti tudi osebne dokumente na konzulatih, se pravi potno listino. Ko mi je torej uspelo vendarle to urediti, sem v letu 1994 pridobila dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.