V tem kontekstu sem prepričana, da se bo v poročilu za leto 2003 znašlo kar nekaj primerov eksplicitne nestrpnosti, nedavno pa sploh tiste, ki se je zgodila v Novem mestu, ko so bili tudi vidni predstavniki slovenskega parlamenta pravzaprav udeleženi v razpravi, ki je dobesedno navajala k nestrpnosti, ko so razpravljali o vprašanju, kako lahko zaščitimo državljane proti, proti. Namreč iz strahu pred množičnim prihodom in iz prepričanja, da zaradi načina življenja Slovenke in bodo, že množično zbolevajo za rakom, da odvisnost od materialnih prejemkov s strani države povzroča osebnostne spremembe in da gre za lastnost, ki je dana, to pa je lenost, vizavi seveda poštene in delovne vloge, vizavi, ki so jih naslavljali s cigani. Šlo je celo tako daleč, da so bili predlagani ukrepi, da se ljudje za večjo varnost oborožijo, da lokalni oblastniki tudi naj bi sugerirali, da bi morali prepovedati privatno lastnino, ker jo pač le ti subjekti ali cigani ne znajo in ne poznajo, kaj šele cenijo.