Tu ste zapisali: "Menimo, da družba ne bi smela postaviti na rob preživetja ljudi, ki so skoraj celotno delovno dobo svojo energijo maksimalno vlagali v delo in pogosto tudi v razvoj delovnih organizacij, in tako dalje, in tako dalje". Na koncu seveda nimajo ne za preživetje ne za zdravstvo, skratka, in nihče jih več ne zaposli. Tudi te zadeve bi se dalo reševati drugače s temi sredstvi, ki so v državnem proračunu, sem prepričan, dovolj dobro, vendar seveda drugače, na drugačen način, preko lokalnih skupnosti, ki so edina garancija, ki so od 94. leta do danes, za vse tisto, za kar so imeli pooblastilo, naredili iz enega vsaj petkratni tolar.