Bistvenega napredka v parlamentarnem postopku pri sprejemanju zakona, ki naj uredi področje duševnega zdravja, vključno s pravicami, ki gredo duševnim bolnikom, tudi leta 2002 ni bilo. Očitno se torej nadaljuje agonija, ko se politični prestiž ob dveh vloženih zakonskih predlogih ne umakne človečnosti in interesu za čimprejšnjo zagotovitev celovitega varstva oseb z duševnimi motnjami. Gre za nesprejemljivo ugotavljanje pri sprejemanju tega tako pomembnega zakona s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.