Spet velja poudariti, da bi do pogojnega odpusta ne smelo priti, če obsojenost ne kaže spremenjenega odnosa do oškodovanca, in to tudi in predvsem tako, da mu povrne nastalo škodo ali si za to vsaj iskreno prizadeva pri svojih najboljših močeh. Težko je razumeti, tukaj gre za konkretni primer, da je storilec naklepnega kaznivega dejanja, ki je odgovoren za smrt ene osebe ter za hudo telesno poškodbo druge osebe, prost svoje sedemletne zaporne kazni že po štirih letih in enajstih mesecih prestane kazni, ter pogojno odpuščen, medtem ko si hudo prizadeta poškodovanka že dolga leta zaman prizadeva, da bi prišla do poplačila nastale škode. Tako oškodovana pobudnica se je utemeljeno pritoževala, da jo je država pustila na cedilu.