Kršitve se iz leta v leto ponavljajo, politične volje za spreminjanje stanja je še vedno premalo, državni organi in institucije kljub opozorilom še vse premalo naredijo za njihovo odpravo. Eden najpomembnejših vzrokov za kršitev pravic je še vedno premajhna seznanjenost ljudi s svojimi pravicami in pravicami drugih, pri čemer pa bi lahko več naredili že obstoječi uradi, ki pa so prevečkrat zbirokritizirani in premalo koordinirani.
Varuh ugotavlja, da so na sploh državne institucije premalo aktivne pri prepoznavanju in odpravljanju problemov ljudi in nesposobne zaznavati stiske tistih, ki potrebujejo pomoč.