Koncesionar bo namreč prejel v upravljanje veliko vrednost, kot avtoceste nedvomno so in za to ne bo plačeval ustrezne ekonomske odškodnine, temveč bo v zameno za koncesijsko dajatev, višina ni opredeljena, zgolj tržil in pa ustvarjal svoj dobiček, ki pa bi dejansko moral biti last države in pa davkoplačevalcev, ki so v ta sistem vlagali. Avtoceste namreč niso neka naravna dobrina, za katero se podeljuje koncesija, saj jih je potrebno najprej zgraditi.
Drugo vprašanje, ki se zastavlja, je, ali se bo s privatizacijo Darsa res dvignila njegova učinkovitost.