Lahko ugotovimo, da se večinoma podatki o dijakih predvsem zbirajo iz virov statistike ali od drugih zbiralcev podatkov.
Glede na vsebino so najpogosteje usmerjeni v zbiranje podatkov o zlorabi, nasilju in izkoriščanju otrok in dijakov ob posvojitvi, o namestitvah, o otrocih brez spremstva, o otrocih beguncih, celo o trgovanju z otroki, o samomorih med dijaki, žal pa zelo malo ali skoraj nič nam ne povedo obstoječi podatki o načinu in kulturi prehranjevanja, o količini, o pestrosti prehrane in mnogočem, kar je povezano s prehranjevanjem in življenjskim slogom dijakov. Seveda je ta segment treba urediti.