Zdaj razumite njihovo čustveno reakcijo, kako se počutijo, ko vam tu pred parlamentom z neko glasbo, zgolj zato, da (to je bilo na seji odbora, ko smo poslušali "lepu srpsku, ovaj, muziku") vpijejo, da hočejo imeti svoje pravice ali v enačaju, hočem denar! Denar od te države, češ, vzela mi ga je, ker za časa osamosvojitve nisem upal biti državljan, nisem želel biti državljan, hotel sem ostati tujec, ampak sem delal v tuji državi, zdaj se pa vračam po svoj kredit, ali po svoje denarje, ali česa. Naj pridejo tu pred slovensko občinstvo, še enkrat povem, in še enkrat ponavljam, in naj se odpovejo vsem finančnim zahtevam, ne pa da barantajo tukaj na fifty-fifty, naj pride še Krivic tu pred nas, in naj reče, ljudje moji, samo vpišite nas za nazaj, vpišite nas v register, od te države ne bomo zahtevali nobenih odškodnin, pa bodo vsi kolegi za menoj takoj podprli ta zakon, če ne gre za špekulacijo.