Tudi to razmerje kaže, da so bile pritožbe v veliki meri upravičene oziroma, da je tudi pristojni organ, ki je o njih odločal ugotovil, da so obstajali resni razlogi, zaradi katerih je bilo potrebno ugoditi pritožbi. Torej, pri upravnem sodišču pa je v navedenem obdobju državno pravobranilstvo vložilo le 3 tožbe, od tega 2 iz javnega interesa, torej v primerih ko državno pravobranilstvo nastopa ne kot zastopnik države, ampak ko zastopa javni interes in v tej vlogi nastopa kot stranka v postopku.
Torej, ti podatki, lahko bi jih pa navedel za neko daljše obdobje ali za katero drugo obdobje, ti podatki kažejo, da ne drži trditev, da bi prihajalo do špekulativnega vlaganja pritožb, do vlaganja pritožb za vsako ceno, zgolj z namenom, da se podaljšuje ali zapleta postopek zlasti v teh primerih denacionalizacije.