Tako je prišlo do ustanavljanja znanih komisij za ugotavljanje izvora premoženja. Ampak bolj so takratni partijski veljaki, še posebej v Sloveniji, brali tisto pismo, bolj so ugotavljali, da gre v bistvu za njih, da so oni tisti, ki imajo veliko premoženje, vikende, da dobro živijo, in da v primeru, če bi se to, kar je bilo napisano v teh političnih smernicah, uresničilo, da bi šlo predvsem za njihove glave. Potem so namesto tega, da bi morda reformirali institucije države, ki so pač takrat obstajale, da bi sodstvo preganjalo korupcijo in neopravičeno bogatenje, ustanovili neke partijske komisije za ugotavljanje izvora premoženja.