Zato ne vidimo razloga, da bi se opravljanje nalog s teh dveh področij združilo, saj naj bi na podlagi predloga zakona pristojna komisija tako na eni strani delovala analitično, strateško, koordinativno ter svetovalno-izobraževalno, hkrati pa bi konkretno opravljala nadzor le nad določenimi osebami, ki ga po zakonu že opravlja komisija o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in seveda drugi organi.
Kot je navedel že predlagatelj, pri razlogih za sprejem zakona je bil predlog skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope, da naj se ustanovi organ za koordinacijo vseh organov, institucij in sektorjev, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem korupcije, s čimer bi bilo njihovo konkretno delo olajšano in bolj učinkovito, vendar pa ne za nezdružljivost funkcij. Opozoril bi, da pri navedbi funkcionarjev v 2. členu predloga zakona niso navedeni državni pravobranilci ter družbeni pravobranilci, kajti slednjim premoženjsko stanje že sedaj ugotavlja komisija
po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo oziroma nadzoruje.