S tem seveda ne mislim te neposredne polastitve, da nekdo lahko nekaj kupi ali ne, v tem smislu je pač potrebno formirati te instrumente predkupnih pravic, ki morajo biti iz javnih skladov ne pa privatnih, ampak se mi zdi nekako ta strah pred tujstvom skregan s tistim, kar je zares vsebina nacionalnih parkov in pomen nacionalnih parkov. Nacionalne parke v svetu ustanavljajo predvsem zato, da pokažejo na neko bogastvo določene dežele, na neko posebnost, bodisi naravno bodisi kombinirano s kulturo in v tem smislu UNESCO, kot tisti, ki daje spisek najpomembnejših stvari, promovira to kot skupno dobro, bom rekel, človeštva ali pa različnih kultur. S tega vidika se meni zdi ta domačinskost, da morajo, recimo bodisi Trentarji, da ne bodo zmeraj na prvem mestu, ali pa ali pa kdorkoli biti tisti, ki so najbolj poklicani, da odločijo, bi to kljub vsemu relativiziral.