S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost temelji sistem davka na dodano vrednost na potrošnji v obliki davka na dodano vrednost, na podlagi, na kateri je dejansko obdavčena potrošnja blaga in storitev, kar pomeni, da so blago in storitve, dokler so v prometu med davčnimi zavezanci, neobdavčene. Zakon o davku na dodano vrednost torej temelji na obdavčitvi po načelu namembnega kraja, na podlagi katerega je blago obdavčeno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno. Zato tudi prometa blaga med državami, članicami Evropske unije, ne moremo več opredeliti kot izvoz oziroma uvoz blaga v klasičnem pomenu besede.