Predlagatelj tudi navaja, da je treba zaradi dokončne uskladitve slovenskega sistema davka na dodano vrednost z evropskim pravnim redom sprejeti še nekatere uskladitve, ki niso bile opravljene ob prejšnjih sprejemih zakona o dodatni vrednosti ali pa že sprejeti zakoni zahtevajo, da se drugi predpisi uskladijo z osnovnim zakonom, kot na primer novim zakonom o prekrških, glede kazenskih določb, katerega smo sprejeli v začetku letošnjega leta. S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost temelji sistem davka na dodano vrednost na potrošnji v obliki davka na dodano vrednost, na podlagi, na kateri je dejansko obdavčena potrošnja blaga in storitev, kar pomeni, da so blago in storitve, dokler so v prometu med davčnimi zavezanci, neobdavčene. Zakon o davku na dodano vrednost torej temelji na obdavčitvi po načelu namembnega kraja, na podlagi katerega je blago obdavčeno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno.