Že v prejšnjih obravnavah zakona so se pojavile razprave o smiselnosti urejanja humanitarnih in invalidskih organizacij v dveh popolnoma ločenih zakonih. Žal moramo tudi v tej obravnavi zakona opozoriti na zapisano mejo med bolniki s kronično boleznijo, ki naj bi jim pomagale humanitarne organizacije, in med invalidi, za katere naj bi skrbele invalidske organizacije. Ponovno smo se zavedali, da smo z dvema ločenima zakonoma, tisti v zahodni Evropi in prav nihče, ne predstavniki vlade, ki so zakon predlagali, ne predstavniki vseh teh organizacij si ne znajo predstavljati, kako bo ta ločnica potegnila v realnem življenju.