Koncept uravnotežene družbe bi lahko oživil kolektivni in individualni duh za skupne koristi, zato je prav, da se poenotimo o vprašanjih, ki jih danes obravnavamo, in tako začrtamo najboljšo možno smer prihodnjega razvoja. Na tri vprašanja si moramo odgovoriti: na prvo, ali smo z dosedanjimi ukrepi uspeli povečati gospodarsko rast, zvišati stopnjo zaposlenosti in vzpostaviti pravičen nivo socialne varnosti; drugo, ali smo, upoštevaje načelo solidarnosti, uspeli več sredstev locirati v območja, ki se srečujejo z večjimi razvojnimi težavami; in tretje, ali smo dozoreli do te mere, da smo v svoj institucionalni okvir sposobni vgraditi sodobna evropska načela, predvsem načelo subsidiarnosti in partnerstva, se torej, kot smo že danes večkrat slišali, centralizirana oblast delu le-te odpovedati in odločanje o aktivni razvojni politiki prepustiti tudi lokalnim nosilcem, to je najboljšim poznavalcem specifičnih težav v teh okoljih. Ali drugače povedano, ali
smo sposobni prenesti soodgovornost za razvoj na regionalno oziroma lokalno raven.