Za odhod v pokoj bi morali ti ljudje čakati še 10 ali več let, zaradi izgube dela, ker so težje zaposljivi, težko dobijo delo in so res v najtežjem socialnem položaju, pa ne samo socialnem, tudi človeško je za njih ta položaj nesprejemljiv, saj so delali 20, 25 ali več let, sedaj pa ne vedo za svojo perspektivo. Njihovih stisk zato gotovo ni mogoče vključiti v nobene statistike sicer uspešnega razvoja Slovenije. Od njih ni mogoče pričakovati, da bi pristajali na sicer realne razvojne probleme in krutosti tržnega gospodarstva ali jih celo razumeli.