Prvi je razlikovanje med ekonomskim stanjem držav članic, drugi so geografski premiki v vzorcu omenjenega razlikovanja in tretji, vsaj na začetku, pa je slabša zaposlitvena situacija. Ob določitvi prihodnjih proračunskih postavk za ekonomsko in socialno kohezijo pa pričakujemo, da se bo v Evropski uniji upoštevala raven ekonomskih in socialnih razhajanj, ki bodo nastopila po širitvi, ter se pripraviti na dolgotrajen in intenziven trud za njeno znižanje. Slovenija ima tukaj pretežko nalogo, kako bo odgovorila na vprašanje tako imenovanega statističnega efekta.