Nepotrebno sredstvo je namreč treba prodati takoj, dokler še lahko zanj država kaj iztrži. Resnici na ljubo pa se dogaja, da ta nepotrebna sredstva ležijo na parkiriščih upravnih organov in v različnih kotih, dokler ne pridejo v ta odlok, v tem času pa so izgubila kar precejšnjo tržno vrednost. Tu država izgublja suma sumarum kar precej, zato je potrebno državnim upravnim organom omogočiti učinkovito gospodarjenje, državni zbor pa mora okrepiti nadzor nad izvedbo tega učinkovitega gospodarjenja.