Te razlike so še posebej boleče, če upoštevamo podatke, da v nekaterih dejavnostih, kot so proizvodnja tekstila, usnja, obdelava lesa, povprečne plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah komaj presegajo minimalne plače za 30%. Tako skoraj več ni mogoče dosegati nobenih stimulativnih razlik med plačami zaposlenih, saj imajo praktično enake plače zaposleni v prvih tarifnih razredih. Gotovo je možna boljša stimulacija zaposlenih v javnem sektorju, ker minimalna plača v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu dosega le 30 do 40% povprečne plače v dejavnosti, za razliko od prej navedenih, kjer minimalna plača dosega kar 65 in 75% povprečne plače zaposlenih v dejavnosti.