Zaradi povečevanja razlik med plačami smo že v letu 1995 vložili zakon o dejanski najnižji in najvišji izplačani plači, ki je omejil razlike med najvišjimi in najnižjimi plačami. Ta zakon je tudi uveljavil pojem minimalne plače, kot minimalni dejanski dohodek posameznika za normalno delo, kar je v prihodnjih letih postala sestavina socialnih dogovorov o dohodkovni politiki in je pomembno prispevalo k temu, da se razlike med plačami niso tako drastično povečevale. Kljub temu lahko ugotovimo, da so se od takratnih naših predlogov po razmerju med najnižjo in najvišjo plačo v celotni državi 1:12, tako v javnem kot v zasebnem sektorju ta razmerja celo v javnem sektorju do danes povečala na 1:20, v zasebnem pa tudi na 1:50 in več.