Pod sicer, ne rečem, da nelegitimno željo, da se normativno uokviri uporaba protokolarnih objektov, se da prebrati tudi druga intenca, in sicer, mogoče neka predpostavka, da bi država ponovno bila predstavljena kot neracionalna porabnica proračunskega denarja. Iz obrazložitve tega predloga zakona namreč sledi, da država, ki jo pesti brezposelnost in revščina, ne zna varčevati pri protokolarnih objektih, jih seveda neracionalno koristi, skratka, skoraj da je že kriva, ker jih ima. Toda, če se predlagatelj že sklicuje na revščino, če razume prizadevanja države za splošne varčevalne ukrepe, če predlaga dosledno normiranje in omejevanje porabe protokolarnih objektov, potem je povsem nerazumljivo, da v zakonu ponudi rešitev, ki prej obremenjuje kot olajšuje državni proračun.