V času rimskega imperija se je uporabljala za rimskega legionarja, ki mu je po končanem služenju kot priznanje država podelila zemljo in druge ugodnosti, kasneje pa za vojaka z daljšim stažem ali s priznanimi zaslugami v vojnah. Tudi naš zakon, posebej pa ta sprememba, daje poleg moralnega priznanja, ki izhaja iz podelitve naziva in priznanja tega naziva, še tudi določene materialne ugodnosti, ki pripadajo vojnim veteranom po že veljavnem zakonu. Če omenjeno formulacijo preslikamo v naš čas, bi zaslužnemu vojaku, ki so mu pravice že bile priznane, pripadale tudi naprej, ne glede na to, ali je pridobil državljanstvo Republike Slovenije ali pa je imel stalno bivališče v Republiki Sloveniji.