Še posebej ob dilemi, ali je ta zakon sploh potreben in ali ne bi bilo bolje, da bi se vsa problematika tega področja urejala v enem skupnem zakonu. Strinjamo se tudi s trditvijo, da je težko definirati mejo, na primer, med kronično boleznijo in invalidnostjo, zato se pridružujemo utemeljitvi, da je z zakonom dana možnost izbire, ne more pa biti dvojnega statusa. V mnogih pripombah, ki so jih poslala nekatera društva in nevladne organizacije, je bila izražena želja, da se v zakonu o humanitarnih organizacijah najdejo rešitve, ki bi humanitarne in invalidske organizacije glede na področje delovanja postavljale na približno enako raven, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev, kar je pri obravnavi predloga zakona pokazala tudi široka razprava na matičnem delovnem telesu.