Pri predstavljenem zakonu se zopet pojavljajo razprave, ki so se odpirale pri sprejetju zakona o invalidskih organizacijah. O zabrisani med bolniki s kronično boleznijo, ki naj bi jim pomagale humanitarne organizacije, in med invalidi, za katere naj bi skrbele invalidske organizacije. Ponovno smo se zavedali, da smo z dvema ločenima zakonoma unikum v zahodni Evropi in prav nihče, ne predstavniki vlade, ki so zakona predlagali, ne predstavnikih vseh teh organizacij si ne znajo predstavljati, kako bo ta ločnica potegnjena v realnem življenju.