Odpiramo vprašanje tako imenovane geografske dostopnosti državljana do zdravstvenega sistema, pri čemer bi lahko rekel, da majhnost Slovenije seveda opravičuje, da pri tem govorimo samo o osnovnem zdravstvenem varstvu. To varstvo mora biti v bližini državljana: splošni zdravnik, družinski zdravnik, otroški zdravnik. Za bolnišnico, ki pa ima mnogo bolj zahtevno infrastrukturo in mnogo bolj zahtevna znanja, ki jih morajo obvladovati njeni zaposleni, da lahko na sekundarni ravni generirajo tisto pravo pomoč državljanov, pa ni prvenstveno pomembno, kako oddaljena je.