Ugotovljeno je bilo, da je finančna situacija sklada takšna, da tudi v primeru, če država izplača obveznost, ki jo ima po zakonu, in sicer tudi, če bi jo izplačala v višini, ki jo zahteva sklad, ne bi zadoščalo za aktuarsko potrditev pokojninskega načrta, kar je pogoj za opravljanje dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato se postavlja vprašanje smiselnosti takšne rešitve.
Za normalno delovanje sklada bi bila potrebna njegova celovita sanacija, kar bi po naši oceni bilo mogoče le v okviru predloga, ki ga je pripravila Kapitalska družba, ki predvideva, da se sklad obrtnikov statusno preoblikuje v vzajemni pokojninski sklad, ki bi deloval pod okriljem Kapitalske družbe, upravljala bi ga zavarovalnica, katere ustanoviteljica bi bila Kapitalska družba. Takšno odločitev bi morali sprejeti organi sklada, ki pa so to možnost zavrnili; država pa na njih nima vpliva, ker je sklad subjekt zasebnega prava.