V tem poglavju varuh piše oziroma je zapisano, da je osnovni pristop varuha korist otroka in v nadaljevanju pravi, "ob obravnavanju pobud in spremljanju na področju otrokovih pravic opažamo nepravilnosti, ki izhajajo tako iz obstoječe prakse, kot tudi iz domače zakonodaje, ki je marsikdaj tudi v nasprotju z ustavo. Ustava obravnava otroka kot neodvisen in samostojen pravni subjekt, medtem ko naša zakonodaja izhaja iz stališča, da je otrok predvsem objekt varstva".