V ta sklop nedvomno sodi tudi celovita finančna racionalizacija, običajno jo imenujemo varčevalni ukrepi, ki jo vlada postopno uvaja na različnih področjih. V ta okvir pa sodijo tudi dogovarjanja glede rasti plač v javnem sektorju, izvajanju vladne politike zniževanja strukturnega primanjkljaja, sledi tudi pričujoči predlog rebalansa. Vlada z njim ne želi v celoti prenesti bremena ekonomskega šoka v obliki stagnacije in recesije v tujini na dodatni proračunski primanjkljaj, temveč predlaga povečanje primanjkljaja le za 0,3% bruto domačega proizvoda in uskladitev preostanka izpada prihodkov z zmanjšanjem izdatkov.