Ne zdi se nam sporno omejevanje prikazovanja tistih vsebin, za katere se je obča, se pravi, neka splošna, ne zgolj papeška družba odločila, da segajo onkraj spoštovanja človekovega dostojanstva. Večina sodobnih skupnosti je začrtala mejo, se pravi, izvrgla je pedofilijo, spolne odnose z živalmi oziroma tiste akte, ki jim botruje človeku ne lastno nasilje in tudi groba degradacija, kot so mučenje, sadizem, posilstvo, nekrofilija in tudi neupravičeno nasiljem, sicer pa, kaj je sploh upravičeno nasilje.
Do nedavne prepovedi, ki se je sklicevala na medijski zakon, češ, da le-ta prepoveduje vsakršno prikazovanje pornografije oziroma erotike, se mi je zdelo, da je družba določene meje zastavila že v tako občem smislu, da jih ni potrebno natančno in jasno začrtati tudi v pravniški dikciji, to se pravi, v zakonu.