Predlagatelj obvezne razlage se sklicuje na nekatere tuje norme in predpise, iz katerih se da jasno razbrati veliko skrb v marsikateri državi, da se predpišejo pogoji in način distribucije ter predvajanja tako imenovanih okuženih, oporečnih ali pa nespodobnih vsebin. Iz konvencije o čezmejni televiziji, ki jo navaja v obrazložitvi obvezne razlage, je jasno razvidno, da je naloženo medijem, še posebej televizijskim, da pri obravnavanju, pri oblikovanju programov vse sestavine programov in način predstavitve ter vsebina, spoštujejo človekov dostojanstvo in temeljne pravice drugih. Tudi direktiva, televizija brez meja, na katero se prav tako sklicuje predlagatelj, nalaga v 22. členu članicam, da morajo sprejeti primerne ukrepe, da zagotovijo, da televizija, televizijske oddaje pod njeno jurisdikcijo ne vsebuje nobenih takih programov, ki bi lahko škodovali psihičnemu, duševnemu in moralnemu razvoju.