Zaradi posebnega pomena Triglavskega narodnega parka v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozarjajo, da je treba tovrstne rešitve sprejemati izredno pretehtano, da je treba voditi širšo razpravo in da je pri tem potrebno upoštevati vsa spoznanja, ki so bila pač dosežena v tovrstnih zakonodajah Evropske unije. V glavnem torej je njihova pripomba v tej smeri, da ta zakon, ki so ga predložili štirje poslanci državnega zbora, ne upošteva dovolj varovanja narave, ampak je bolj, bi rekel, v tej smeri, da pospešuje investicije in da pač hoče na nek način uvesti v parku tisto, kar je z sedanjim zakonom prepovedano.
Prav tako so različni strokovnjaki s tega področja opozorili, da se Slovenija v tem času, ko se aktivno približujemo Evropski uniji, pravzaprav ne sme oddaljevati od načel, ki so že bila ne tem področju sprejeta, in tukaj se omenja Mednarodna zveza za ohranitev narave, ki je že leta 1956 v Perthu, v Avstraliji, določila
kriterije o narodnem parku in je za naš edini park leta 1994 tudi pripravilo usmeritve o dolgoročnem razvoju.