To, kar si od nas kot parlamenta želi večina ljudi, predvsem množica tistih, ki vsakodnevno spremljajo novo odkrita grobišča in grobove po vojni usmrčenih in pobitih, je, da država grobove obeleži, da pietetno poskrbi zanje, da mrtve identificira z imeni in priimki in da s tem da svoj prispevek k nacionalni pomiritvi.
Če povem banalno, potem zakon ne bo govoril o tem, zakaj in kako je kdo umrl in prišel v kakšen grob, pač pa o tem, kako se bo za ta grob skrbelo. Tisti, ki od zakona pričakujejo več in drugo, zato večkrat sploh ne razmišljajo o mrtvih, o grobovih in pieteti, čeprav so jih tega polna usta, pač pa predvsem špekulativno pričakujejo nekaj koristi za žive.