In to ne le med vojno, temveč tudi po njej, ko so se usmrtitve dogajale v nasprotju z načeli in pravili pravne države, torej večinoma v izvensodnem postopku. Ta pravzaprav še najbolj temna plat naše zgodovine, o kateri ljudje še dandanes s težavo spregovorijo, strah se jim je vrastel in jih zvezal k molčanju, je potrebna še največ raziskav in tudi ureditev oziroma obeležij grobišč. Kajti prav ta grobišča, mnoga še z neidentificiranimi kostmi, so obveza, da ne rečem, dolg nas, zanamcev, ki smo sicer vedno slutili, da obstaja še ena resnica, a se z njo nismo nikoli zares soočali.