S priznanjem revolucionarnega nasilja pa bi pokazali ne le zrelejšo distanco do zgodovinskih napak, ampak bi tudi NOB in partizanstvo vsaj delno osvobodili težkega bremena množičnih revolucionarnih zločinov. Veliki večini partizanov je bil namreč glavni cilj upor proti okupatorju in ne izvedba komunistične revolucije, osvoboditev domovine in ne masaker politične opozicije. Borili so se za drugačno svobodo, kot pa je nastopila leta 1945.