Slovenija je dobesedno posejana z množičnimi grobišči revolucionarnega nasilja in predvsem zaradi teh grobišč naj bi sprejeli ta zakon.
Zanikanje revolucionarnega nasilja pomeni v tem zakonu hudo nespoštovanje zgodovinskih dejstev, pomeni politizacijo oziroma ideologizacijo grobišč, ki s tem ostajajo še vedno boleča nezaceljena narodova rana. S priznanjem revolucionarnega nasilja pa bi pokazali ne le zrelejšo distanco do zgodovinskih napak, ampak bi tudi NOB in partizanstvo vsaj delno osvobodili težkega bremena množičnih revolucionarnih zločinov.