Do zastaranja pravzaprav pride najpogosteje na okrajnih sodiščih, ker okrajna sodišča delajo z manj hudimi, da tako rečem, kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena nižja kazen in je zaradi tega tudi rok za zastaranje veliko krajši. Da ne bo nesporazuma, moram takoj reči, da je seveda tudi v takih primerih zastaranje kazenske zadeve, recimo, kar poraz pravne države, če za to res ni nekih objektivnih razlogov. Kolikor obiskujem okrajna sodišča se povsod zanimam za to, kakšno je stanje glede zastaranja, in če pustimo ob strani nekaj vedno posamičnih primerov - ko gre, recimo, za nedosegljivost obdolženca sodišču torej, ko nekoga ni na območju Republike Slovenije in ga tudi sicer ni mogoče izslediti, ko gre, recimo, tudi za primere, kjer so bili storilci tujci, pa prenos pregona v drugo državo ni bil opravljen -, gre za primere zastaranja samo na tistih sodiščih, kjer so še vedno zelo obremenjeni z delom.