V nasprotnem primeru oziroma v primeru nesprejema tega zakona bi metodologija zamudne obrestne mere lahko celo dobila, sicer manj pomembno, ampak vendarle vlogo generatorja inflacije. Ukinitev temeljne obrestne mere kot revalorizacijskega instrumenta ter prizadevanja za postopno opuščanje indeksacije so nujni ukrepi za nadaljnje zniževanje inflacije v Sloveniji.
Ocenjujemo skratka, da bi s tem zakonom predlagana nominalna zamudna obrestna mera v višini 17% predstavljala primerno rešitev za naslednje obdobje in jo bomo zato tudi podprli.