Že odločbo ustavnega sodišča iz leta 1999, ki je eksplicitno zahtevala, da se v novem zakonu o telekomunikacijah stvar vračanja uredi, je bila izigrana v nekem smislu v tem, da je vlada v nasprotju z 158. členu zakona o telekomunikacijah, ki je bil sprejet v letu 2000 oziroma državni zbor je zavezal vlado, da pripravi ta zakon v roku šestih mesecev, to se ni zgodilo, zgoditi bi se pa moralo do 11. novembra 2001. Z veliko zamudo je bil zakon, ki bi urejal to problematiko vračanj v javno telekomunikacijsko omrežje, predložen šele 1. februarja 2002. 16. maja 2002 pa je bil ta zakon obravnavan in sprejet v državnem zboru. Tukaj bi rad posebej poudaril, da so bili vsi naši amandmaji, ki so povzeti v zakonskem predlogu, ki je bil potrjen na predhodnem zakonodajnem referendumu, bili v tem zakonodajnem postopku zavrnjeni z veliko večino glasov, kar enkrat več glasov je zavrlo naše amandmaje.