Nihče ne jemlje nikomur zemlje, ki jo obdeluje. V primeru, če se pa država ali kdorkoli drug v tej državi odloči prodati zemljišče, pa želimo, predlagamo, da je prednostni nakupnik tisti, ki je pač predlagan v zakonu, to se pravi, ki se ga zemlja drži oziroma je zakupnik kot družinska kmetija, ker pač predlagamo nekoliko bolj konservativen pristop, saj smo v nasprotnem primeru prepričani, da se bo lastnina nad zemljo, nad najbolj kvalitetno zemljo po hitrem postopku spreminjala - kakor se bo spreminjala lastnina delnic v neki delniški družbi. Delniške družbe bodo ostale, so in bodo ostale, in bodo verjetno zelo uspešne in se bodo povezovale s kmetijami, ampak, prosim: govorimo o prodaji kmetijske zemlje, kjer želimo, da če se, sploh v kontekstu vstopa v Evropsko unijo, z odprtjem nepremičninskega trga pojavlja bistveno več nevarnosti, ki jih pravzaprav na drugi strani prinašajo skupaj s priložnostmi ti novi časi, je jasno, da na ta način predlagamo
nekoliko bolj konservativen promet nakupa in prodaje kmetijskih zemljišč, ne pa najema in zakupa.