Hudo je, ko odpove zadnja možnost mirnih rešitev konfliktov, in v Iraku je očitno, da je že zdavnaj pravzaprav bilo izčrpanih preveč poti, ki bi naj že zdavnaj rešile probleme, ki so bili tam tako z režimo Sadama, ki ga je izvajal nad prebivalstvom, kot tudi z grozečo nevarnostjo oborožitve, ki jo je kopičil.
Seveda, tukaj je treba povedati, da ko pride do enostranske odločitve, da morajo sredstva za posege v miru nadomestiti sredstva, ki nastopajo v vojni, da je v naši skupini velika večina prepričana, da je treba obžalovati, da iščemo kompromis, da bi bil ta sprejemljiv v besedilu, ko gre za obsodbo vojne, ki ni v skladu z mednarodnim pravnim redom, ki ni v skladu s sklepi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ki je v tem primeru tisti organ, tista institucija v mednarodni skupnosti, ki pravzaprav je poklicana za to, da rešuje konflikte med državami in to, seveda, predvsem na miren način, le v izjemnih primerih z vojno. Seveda, nekateri, pravim, obžalujemo to,
da je pravzaprav dilema, ali bo beseda "obsodba" ali "obžalovanje" v tem tekstu.