So boljše, nikakor pa ne rešujejo tega vprašanja v celoti. Ob vsem svojem naprezanju si pravzaprav niti ne znam predstavljati, kako bi lahko v celoti rešili ta problem, to pomeni obe pravici, ki si ju legitimno obe strani postavljata, ena do nemotenega dosmrtnega in tudi še naprej, za družinske člane, uživanja tega stanovanja, pod pogoji, ki so jim bili na en način v nekem obdobju krateni, drugi pa do svoje lastninske pravice. Tu gre pravzaprav pričakovati tudi z naše strani od teh ljudi seveda strpen odnos do njihovega medsebojnega odnosa in v okviru pravzaprav rešitev, ki jih delno ponuja stanovanjski zakon v 18. poglavju, mogoče premisliti v drugi obravnavi še o višji materialni stimulaciji za realno rešitev tega problema.