Tisti, ki je v tistem času, ki ga je to zalotilo v denacionaliziranih stanovanjih, imel slučajno stanovanje, hišo ali pa morda celo kaj več, ni upravičen do tega predloga, ki sem ga prej navedel, priti v stanovanje, ki bi ga lahko ponudila država iz prodaje tega premoženja. Lahko bi pa država takrat to naredila in rešila tegobo vseh tistih, ki ne bi imeli stanovanjske pravice rešene na identičen način, na identičen, podoben način, kot so ga imeli prej, ne vedoč, da je to pravzaprav zaplenjeno premoženje in da stanuje na takšen način. Torej, absolutno ni pravice, da bi imeli enako pravico, kot tisti, ki so imeli pravico do odkupa stanovanj.