Torej govori o tem, kaj je informacija javnega značaja, in torej ne govori o tem, kaj je pojem "dokument", "dokumentarno gradivo" in podobno. Zato določba 4. člena nikakor ni v neskladju z uredbo, pač pa, lahko bi rekli, povzema to, kar je uredba, kot je bilo rečeno, plus - z namenom, da bi bili čim bolj jasni, eksplicitni - taksativno navaja, lahko bi rekli, načine, oblike, v katerih se vse to gradivo, vse informacije javnega značaja, da se razume, nahajajo in morajo biti dostopne.
Omejitev samo na definicijo dokumenta iz uredbe, uredba je bila sprejeta za čisto drug namen, bi pomenilo, da imajo organi nek manevrski prostor, v katerem se lahko izognejo, češ, to pa ni informacija javnega značaja, ker ni to, tisto in tretje.