Registriranih kmetov, za katere naj bi zakon veljal je okrog 18 tisoč, tako da zakon ne zajema tisti ljudi, ki se na primer s kmetijstvom ukvarjajo po službi in pri katerih so poškodbe pri delu dokazano pogostejše, kot pri tako imenovanih poklicnih kmetih, teh nepoklicnih kmetov pa je okoli 68 tisoč.
V dve-letnem prehodnem obdobju zakonodajalec ni uspel za samozaposlene pripraviti nobenih prilagoditev, nobenih olajšav, nobenih ustreznih podzakonskih aktov, tako da lahko še naprej ugotavljamo, da je slovenska zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu do samozaposlenih, ki ne zaposlujejo nobenega delavca, zelo neprijazna in veliko strožja od zahtev, direktiv Evropske unije. Verjetno je tudi to vzrok, da zadnja leta vse bolj pada število samostojnih podjetnikov, torej število tistih, ki sami financirajo svoje delovne mesto in sami rešujejo svojo nezaposlenost.