Kajti, nekoč so se meje rušile le z vojno in krvjo, če omenjamo samo rimsko cesarstvo in podobno, in so se narodi na silo združevali, s tem da so izgubljali svojo identiteto, smo pravzaprav na pragu, da tudi sami doživimo ta unikum zgodovine, da pravzaprav lahko ostanemo prijatelji z drugimi narodi na tak način, da pravzaprav z dogovorom in s sodelovanjem uspemo zrušiti meje, ki jih je zgodovina postavila, in ob tem tudi ohranimo svojo identiteto. Mislim, da bi nas moralo ob vsem tem navdajati neko veselje in ne prepir, neko iskanje čim boljših možnosti in ne kopičenje in generiranje vedno novih konfliktov.
Kar zadeva sam način referenduma, pa se čudim nekaterim poslancem, da pravzaprav govorijo in nekako očitajo Socialdemokratom, da sicer neprestano govorimo o tem v negativnem smislu in ljudi nekako odvračamo od resnosti referenduma s tem, ko jim govorimo, da gre za posvetovalni referendum in ne za odločanje.