Jaz sem mislil danes nekoliko bolj z optimizmom govoriti in izraziti veselje, da smo pravzaprav na točki, kjer se bolj resno pogovarjamo o Evropski uniji. Kajti, nekoč so se meje rušile le z vojno in krvjo, če omenjamo samo rimsko cesarstvo in podobno, in so se narodi na silo združevali, s tem da so izgubljali svojo identiteto, smo pravzaprav na pragu, da tudi sami doživimo ta unikum zgodovine, da pravzaprav lahko ostanemo prijatelji z drugimi narodi na tak način, da pravzaprav z dogovorom in s sodelovanjem uspemo zrušiti meje, ki jih je zgodovina postavila, in ob tem tudi ohranimo svojo identiteto. Mislim, da bi nas moralo ob vsem tem navdajati neko veselje in ne prepir, neko iskanje čim boljših možnosti in ne kopičenje in generiranje vedno novih konfliktov.