To je sicer v redu, vendar problem je v tem, ker lahko dejansko vlada z uredbo sprejme tudi širšo zavarovano območje, v katerega je vključenih več občin, večje področje in seveda uredba kot podzakonski akt ne more reševati problemov, ki nastanejo pri tem zaradi že sprejetih drugih zakonov, ki ravno tako govorijo o upravljanju predvsem državnih gozdov in državnih kmetijskih zemljišč v prostoru, ki so običajno tudi potencialna zemljišča za zavarovanje.
Po našem mnenju bi bilo seveda ustreznejše, da ostane dikcija takšna, kot je zapisana tudi v 16. členu v pristojnosti države, da se narodni park in zavarovano območje, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena, razglasi z zakonom, ostala, širša zavarovana območja pa naj bi ustanavljale lokalne skupnosti skupaj in pri tem jih nenazadnje lahko pri tem podpre tudi vlada. Vendar, če želimo resnično imeti dobre rešitve, bi tudi za takšno širše zavarovanje moralo biti v tem
zakonu predviden zakonski akt, ne pa podzakonski akt za razglasitev.