Prav tako tudi dolgotrajni denacionalizacijski postopki, za katere se zdi, da bi jih država najraje pozabila.
Kar nas mora pa še posebej skrbeti, so: slabo pripravljeni predlogi zakonov in predpisov; sprejemanje teh zakonov po hitrem ali nujnem postopku in pri tem premalo temeljitih analiz in možnosti glede izvedbe v praksi; vse preveliko število podzakonskih aktov in trgovanje med strankami, kar pa ne zagotavlja kvalitetne priprave; vezanost državne uprave na potrebe političnih strank in posameznikov ter ustanavljanje najrazličnejših uradov in agencij, velikokrat brez pravega koncepta; premajhna koordinacija med ministrstvi, kar povzroča tudi slabo organizacijo državo. Oblastna struktura s premočjo spreminja pravila obnašanja in se ne drži sprejetih zakonov, pri tem pa na drugi strani premalo odločno varuje ljudi pred različno samovoljo nekaterih organov.